Kronični rinosinusitis — klinični pristop
Kronični rinosinusitis (KRS) je eno najpogostejših kroničnih stanj v ORL praksi. Ta vodič povzema običajni klinični pristop — od prepoznavanja simptomov do konzervativnega zdravljenja in odločitve o nadaljnji obdelavi.
Kdaj posumiti na to stanje?
Na kronični rinosinusitis je koristno posumiti, ko bolnik navaja simptome, ki trajajo več kot 12 tednov brez popolnega umika. Klinično je koristno razlikovati KRS z nosnimi polipi (CRSwNP) od KRS brez polipov (CRSsNP), saj se terapevtski pristop lahko razlikuje.
Ključno diagnostično merilo po klinični praksi: prisotnost dveh ali več simptomov, od katerih je eden nazalna obstrukcija ali nazalni izcedek, s trajanjem ≥ 12 tednov.
Ključni simptomi in diferencialna razmatranja
Štirje kardinalni simptomi KRS so: nazalna obstrukcija (otežano dihanje skozi nos), nazalni izcedek (sprednji ali postnazalni), bolečina ali pritisk v obrazu ter zmanjšan vonj (hipozmija/anozmija). Prisotnost vseh štirih simptomov povečuje klinično verjetnost KRS.
Diferencialno je koristno razmisliti o: alergijskem rinitisu (sezonski vzorec, srbenje, solzenje), deviaciji septuma (enostranska obstrukcija), adenoidni hipertrofiji (posebno pri otrocih) in redkejših vzrokih, kot so granulomatozne bolezni.
Začetna diagnostična obdelava
V primarnem zdravstvenem varstvu se diagnoza KRS pogosto postavi klinično na podlagi anamneze in fizičnega pregleda. Prednja rinoskopija lahko pokaže edem sluznice, izcedek ali polipe. Endoskopija nosu daje natančnejši vpogled v stanje nosnih hodnikov in sinusnih ustij.
CT sinusov ni vedno potreben pri začetni obdelavi, je pa koristen, ko simptomi ne reagirajo na konzervativno zdravljenje, ko je načrtovan kirurški poseg ali ko obstaja sum na zaplete. Vprašalnik SNOT-22 je lahko koristen pripomoček za spremljanje resnosti simptomov in odziva na terapijo.
Konzervativno zdravljenje
Običajni konzervativni pristop vključuje intranazalne kortikosteroide kot prvo linijo zdravljenja — zmanjšajo vnetje sluznice in, v primeru polipov, lahko zmanjšajo njihovo velikost. Izpiranje nosu s fiziološko raztopino (solna irigacija) izboljša mukociliarni klirens in olajša simptome.
Kratki cikli sistemskih kortikosteroidov se lahko razmislijo pri hujši simptomatologiji ali obsežnih polipih. Antibiotiki so indicirani le pri akutni eksacerbaciji z jasnimi znaki bakterijske okužbe — dolgotrajna antibiotska terapija ni standardni pristop pri kroničnem rinosinusitisu.
Kdaj razmisliti o nadaljnji obdelavi ali specialistični oceni?
Specialistično oceno je koristno razmisliti, ko: simptomi ne reagirajo na ustrezno konzervativno zdravljenje v trajanju 3 mesecev, ko obstaja sum na nosne polipe ali anatomske nepravilnosti, ko se razvijejo zapleti (orbitalni, intrakranialni), ali ko ima bolnik atipično prezentacijo, ki zahteva endoskopsko oceno.
Bolniki s CRSwNP, ki ne reagirajo na konzervativno zdravljenje, so lahko kandidati za FESS (funkcionalno endoskopsko kirurgijo sinusov) ali, v ustreznih primerih, za biološko terapijo (dupilumab, mepolizumab).
Povezane vsebine na portalu
Raziščite podrobne strani, algoritme, slovar pojmov in izobraževalna orodja, povezana s to temo.