Nosni polipi — klinični pristop

Na nosne polipe je koristno posumiti pri bolnikih s kronično bilateralno nazalno obstrukcijo, zlasti z zmanjšanim ali izgubljenim vonjem (hipozmija/anozmija). Unilateralni polip zahteva skrbnejšo oceno za izključitev redkejših vzrokov (inverted papilom, tumor).

Povezanost z astmo in preobčutljivostjo na aspirin (AERD — Samterjeva triada) povečuje klinični sum na eozinofilni fenotip KRS, ki ga je morda težje obvladovati s konzervativnimi ukrepi.

Tipična prezentacija vključuje: bilateralno nazalno obstrukcijo, postnazalni izcedek, zmanjšan vonj in okus ter občutek polnosti ali pritiska v obrazu. Bolečina v obrazu ni tipičen simptom nosnih polipov — če je izrazita, je treba razmisliti o drugih diagnozah.

Prednja rinoskopija lahko pokaže polipe v sprednjem delu nosnih hodnikov, manjši ali posteriorno nameščeni polipi pa so vidni le endoskopsko. CT sinusov je koristno razmisliti, ko je načrtovan kirurški poseg ali ko klinična slika ni jasna.

Alergološka obdelava (kožni prick test ali specifični IgE) je lahko koristna za identifikacijo alergijske komponente, ki prispeva k kroničnemu vnetju.

Intranazalni kortikosteroidi so osnova konzervativnega zdravljenja nosnih polipov — lahko zmanjšajo velikost polipov in izboljšajo simptome. Kratki cikli sistemskih kortikosteroidov (npr. prednizolon) se lahko razmislijo za hitrejše zmanjšanje obsežnih polipov, vendar niso dolgoročna rešitev.

Solna irigacija nosu pomaga pri vzdrževanju čistoče nosnih hodnikov in zmanjševanju simptomov. Zdravljenje pridruženih stanj (alergija, astma) lahko izboljša splošni odziv na terapijo.

Specialistično oceno je koristno razmisliti, ko: polipi ne reagirajo na ustrezno konzervativno zdravljenje, ko je anozmija izrazita in vpliva na kakovost življenja, ko obstaja sum na CRSwNP z eozinofilnim fenotipom, ki je morda kandidat za biološko terapijo, ali ko se razmisli o FESS.