Alergijski rinitis

Alergijski rinitis nastane, ko se imunski sistem preobčutljivo odzove na sicer neškodljive snovi (alergene). Po prvem stiku z alergenom pride do senzibilizacije — tvorbe specifičnih protiteles IgE. Pri ponovnem stiku z alergenom protitelesa IgE aktivirajo mastocite v nosni sluznici, ki sproščajo histamin in druge mediatorje vnetja, kar povzroča značilne simptome.

Glede na trajanje se deli na intermitentni (simptomi <4 dni/teden ali <4 tedne/leto) in perzistentni (simptomi >4 dni/teden in >4 tedne/leto). Glede na resnost: blag in zmeren/hud.

Alergijski rinitis je pomemben, ker:

• Močno je povezan z astmo — 80% bolnikov z astmo ima alergijski rinitis; zdravljenje rinitisa izboljšuje nadzor nad astmo
• Povečuje tveganje za razvoj kroničnega rinosinusitisa in nosnih polipov
• Poslabšuje kakovost življenja, spanec in produktivnost
• Je eden vodilnih vzrokov za izostanke z dela in šole

Smernice ARIA (Alergijski rinitis in njegov vpliv na astmo) poudarjajo koncept "enotne bolezni dihalnih poti" — nos in bronhiji tvorijo eno funkcionalno celoto, zdravljenje pa mora biti integrirano.

Klasična tetrada simptomov alergijskega rinitisa:

• Kihanje — pogosto v serijah
• Rinoreja — vodena, bistra sekrecija
• Srbenje nosu (in oči, ušes, neba)
• Zamašen nos — še posebej izrazita pri perzistentni obliki

Pridruženi simptomi: srbenje in rdečica oči (alergijski konjunktivitis), kašelj, utrujenost, motnje spanja. Alergijski "pozdrav" (drgnjenje nosu z dlanjo navzgor) je značilen pri otrocih.

Diagnoza temelji na:

• Anamneza — sezonskost, sprožilci, družinska anamneza atopije
• Kožni prick test (SPT) — zlati standard za identifikacijo specifičnih alergenov
• Specifični IgE (RAST) — alternativa SPT-ju, še posebej pri dermatitisu ali nezmožnosti ukinitve antihistaminikov
• Endoskopija nosu — bledosiva, edematozna sluznica; vodena sekrecija
• Nazalni provokacijski test — pri nejasnih primerih

Alergijski rinitis je treba razlikovati od:

• Vazomotorni (nealergijski) rinitis — negativni alergološki testi; sprožilci so nespecifični (mraz, vonjave, sprememba temperature); ni sezonskosti
• Infektivni rinitis — akuten začetek, gnojna sekrecija, temperatura; mine spontano
• Kronični rinosinusitis — dolgotrajno vnetje sinusov, bolečine v obrazu, izguba vonja; lahko soobstaja z alergijskim rinitisom
• Rinitis medicamentosa — povratna zamašenost nosu zaradi prekomerne uporabe nazalnih dekongestivov
• Hormonski rinitis — nosečnost, hipotiroidizem

Specialistično oceno (alergolog, ORL) je treba poiskati, ko:

• Simptomi bistveno poslabšajo kakovost življenja ali spanec
• Standardna terapija (antihistaminiki, intranazalni kortikosteroidi) ni zadostna
• Sumljamo na astmo ali poslabšanje astme
• Razmišljanje o imunoterapiji (desenzibilizaciji)
• Sumljamo na nosne polipe ali kronični rinosinusitis
• Simptomi prisotni celo leto (perzistentna oblika)

Izogibanje alergenom:

• Ukrepi za zmanjšanje pršic (prevleke za vzmetnice, pranje posteljnine pri 60°C)
• Zapiranje oken v sezoni cvetnega prahu, spremljanje cvetnega prahu
• Odstranjevanje hišnih ljubljenčkov (ali omejevanje dostopa do spalnice)

Farmakološka terapija:

• Intranazalni kortikosteroidi — najučinkovitejša farmakološka terapija; zmanjšujejo vse simptome
• Antihistaminiki (oralni in intranazalni) — učinkoviti za kihanje, srbenje in rinorejo
• Antilevkotrieni (montelukast) — še posebej koristni pri pridruženi astmi
• Dekongestivi — kratkotrajna uporaba za akutno olajšanje zamašenosti

Imunoterapija (desenzibilizacija):

• Subkutana (SCIT) ali sublingvalna (SLIT) imunoterapija
• Edina terapija, ki spreminja naravni potek bolezni
• Indicirana pri zmernem/hudem alergijskem rinitisu, ki se ne odziva na farmakološko terapijo
• Trajanje: 3–5 let